Blagor prepričanim

Družba, v kateri dva raziskovalca, ki zase pravita, da sta neodvisna, pozivata poslanca, naj odstopi, ker je na seji parlamenta ‘prekoračil mejo zakonitega izražanja svojega mnenja’, je res nekaj posebnega. Jožef Jerovšek, pravita Anton Komat in Gorazd Pretnar, naj bi zagovarjal liberalizacijo pesticidov, Slovence, ki se zavzemajo za zdravo hrano in okolje, čisto pitno vodo itd. pa naj bi obdolžil šarlatanstva. Še več, ocenil je, da so ‘enako nevarni kot islamski fundamentalisti’.

Kaj vse je omenjeni poslanec že povedal bodisi v parlamentu bodisi v njegovem preddverju, ko je ustrežljivo dajal izjave sedmi sili! Zakaj ga nista prijavila, ko je opoziciji zabrusil, da je interpelacija proti kulturnemu ministru ’solata’, ko pa je vendar jasno, kakšna je solata na slovenskem, pa četudi pridelana s pomočjo pesticidov? Če že ne želita po nepotrebnem delati reklame sebi, jo bosta Jerovšku zagotovo, saj ima poslanec vendar pravico do svobode govora in do svojih misli, kakršne koli že so. Kaj potem, če jima niso všečne, ko pa so gotovo prijetna glasba za ušesa ljudi, ki so mu na volitvah zaupali svoj glas. In lahko sta prepričana, da mu ga bodo na prihodnjih tudi.

Je pa za to družbo, ki morda ni vselej prizanesljiva do poslancev iz manj razvitih okolij, pohvalno vsaj to, da se za ohranjanje slovenskega jezika zdaj bojujejo tudi sindikati. Če predsednik največjega sindikata začuti potrebo, da zbere novinarje in jim pojasni, kako je materinščina ‘pomemben del slovenske kulture. Kaj se bo z njo dogajalo v prihodnje, je v prvi vrsti odvisno od nas, državljanov in državljank Slovenije,’ mi postane toplo pri srcu. Kdo bi si mislil!?

In lepo je, da nas na to spomnijo tisti, ki se vsak dan neustrašno bojujejo za pravice odpuščenih, okradenih in razžaljenih delavcev. Morda ne dovolj uspešno, zato pa gotovo v brezhibnem slovenskem jeziku.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, torek, 20. april 2010 

O arbitražnem sporazumu s Hrvaško ni mogoče povedati ničesar novega več. Kljub temu bomo v naslednjih tednih, do (predvidoma) 6. junija, priča neizmernemu zapravljanju medijskega prostora in časa na temo, o kateri je lahko vsak, ki je to hotel, izvedel že vse. Sprenevedavo se bo to imenovalo predreferendumska kampanja, v bistvu pa bo šlo za nadomestek predvolilne. Toda nadomestki imajo včasih nenavadno lastnost, da jih je težko razlikovati od izvirnika. Drugače rečeno, od tega, koliko državljanov bo na obletnico izkrcanja [...]

milan, nedelja, 21. marec 2010 

S podobno zagnanostjo kot se loteva domačih težav, se je premier Borut Pahor lotil še mednarodnih. Za svojo seminarsko nalogo pri EU si je izbral Balkan, kot soavtorica pa mu je pri tem pomagala še hrvaška kolegica. Izhodiščna teza je bila: Slovenija velja za poznavalko tega območja, jaz sem Slovenec, torej sem poznavalec. Malo morgen, kot bi rekli odsotni Srbi. Če sta Milan Kučan in Janez Drnovšek Evropi in Ameriki o Balkanu in njegovih [...]

milan, nedelja, 10. januar 2010 

Prvi teden letošnjega leta je potekal tako, kot smo navajeni v tem obdobju: v znamenju razprodaj. Le da tokrat niso bili trgovci edini, ki so znižali cene. Pahor, Golobič in Kresalova so ob nesebični pomoči računskega sodišča sklenili, da na parlamentarno razprodajo postavijo koalicijskega partnerja, predsednika stranke upokojencev Karla Erjavca. Odločili so se kar za javno avkcijo v državnem zboru, po kateri bo najverjetneje smel v parlament kot nadomestni poslanec. Če bodo na razprodajo postavili tudi resor za okolje in [...]

milan, nedelja, 20. december 2009 

Po vsem tem mrazu, vetru in snegu komaj čakam pomladi. Z veseljem bom šel na ulice in na trge. Verjetno ne bom zahteval druge republike, morda tudi ne 600 evrov plače, če jo bom takrat sploh še dobival. Ven bom šel zato, ker rad posedim na odprtem, kadar ni tako hudičevo mraz. Četudi svetovni voditelji ne bodo do tedaj rešili vsaj podnebja, če že človeštva ne morejo. Naj bo vsaj toplo.
Med čakanjem na pomlad si lahko za zapečkom krajšamo čas [...]

milan, nedelja, 25. oktober 2009 

Krucifiks se v književnosti včasih uporablja namesto razpela (na primer: nad klečalnikom je visel krucifiks), bolj pogosto pa kot medmet, ki po Slovarju slovenskega knjižnega jezika izraža močno podkrepitev trditve (na primer: Bom že napravil red, krucifiks!). Po Verbinčevem Slovarju tujk prihaja iz latinske deležniške oblike crucifixus. V Slovarju štajerskega knjižnega jezika najdemo še izpeljavo krucifiks nahamol (krucifiks = hudič, nahamol = ‘noch einmal’, še enkrat), ki pomeni prmejduš. Spletni slovar Razvezanega jezika omenja krucifiks nahamol kot nedolžno kletvico. Kaj [...]