Niso me pretresle finančne analize, ki so jih pripravili v Narodni banki. Še manj Jelinčičeva igra s temi papirji, ki naj bi sesuli Gasparija kot guvernerja. Prav briga me, kakšna je v resnici oprema finskih oklepnikov, ki smo jih tako ali tako morali kupiti. In kakšno vlogo ima pri tem naš vrli Karl.
Vseeno mi je, koga bo Janša postavil za kmetijskega ministra in komu bo zaupal vodenje službe za razvoj. Mar mi ni, kako bo Rupel prepričeval Illya, da ni kriv za nasprotovanje Slovenije plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. Prav nič me ne skrbi, ali bomo spustili Ruse v Petrol ali jih bomo nategnili zaradi višjih evropskih ciljev.
Zaradi mene lahko strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost preoblikuje ali preimenuje Inštitut za novejšo zgodovino v kar koli želi. Jankovič lahko s pooblastilom za odločanje o podražitvah mestnih komunalij zaradi mene počne, kar ga je volja. Novi oblastniki se lahko ob privoščljivem hehetu starih barab iz predsedstva Olimpije in bližnje okolice, ki so klub pognali v bankrot, odpovejo še edinemu klubu, ki res nastopa v vrhunskem evropskem športnemu tekmovanju. Kek lahko postavi v nogometno reprezentanco, kogar želi, Debeljak pa lahko vsak dan daje izjave o tem, kaj je za njega uspeh ali neuspeh rokometne reprezentance, pa se me to ne tiče. Še Saša Lendero je lahko do konca življenja prva na vseh slovenskih glasbenih lestvicah.
Kar me resnično boli, je naslednje: Kako je mogoče, da je moral Zoran Arnež oditi v Trst za šefa tržaške klinike za plastično kirurgijo? Kako je mogoče, da se Klinični center ali slovensko zdravstvo, državno in privatno, odpove tako vrhunskemu kirurgu? Ljubljanska medicinska fakulteta pa ne profesorju, ki bi res znal pokazati mlademu kirurgu, kako se operira. Ali nikomur ni mar, da bo Arnež postavil center za opekline in kožno banko, s katero bodo rekonstruirali hudo opečeno človeško kožo, v Trstu in ne v Ljubljani ali katerem koli drugem slovenskem mestu? To me res boli.
In še uganka za konec. Kdo bo čez nekaj tednov zastopal Italijo v mednarodni zdravstveni komisiji in tam zagovarjal stališče: Ne pošiljaj pacienta k zdravniku, ampak zdravnika k pacientu, saj lahko danes telemedicina posreduje posnetke o pacientu kamorkoli? Tisti, ki mu ni vseeno, kdaj in kdo operira bolnika. Paciente morajo namreč po njegovem prepričanju zdraviti najboljši zdravniki, »ne glede na to, od kod prihajajo in kateri potni list imajo v žepu«.
Seveda, to bo – Zoran Arnež!
...
Res je, beg možganov je najhujše, kar se zgodi državi.
Saj (še) ne zapušča Slovenije dokončno… Še vedno dela tudi pri nas, in sicer v Novi Gorici.